Časi utopičnega vizualiziranja digitalne prihodnosti so mimo. Danes bi moral biti cilj sleherne organizacije vključitev v digitalno ekonomijo, kar pomeni razviti nove konkurenčne prednosti, skleniti inovativna partnerstva in odkriti nove trge.
Nahajamo se sredi četrte tehnološke revolucije, ki s sredstvi digitalne tehnologije spreminja družbeno in poslovno okolje, v katerem tehnološka razburkanja (angl. »disruptive innovations«) spreminjajo način življenja in dela ljudi. Podjetja bodo najprej prešla na nove digitalne tehnologije, ki so jim finančno dostopne in razumljive: IT storitve v oblaku, socialna omrežja, lastne mobilne aplikacije in napredna analitična orodja. Oblikuje pa se tudi kritična masa podjetij, ki v izvedbo storitev in v proizvodnjo že uvajajo digitalne rešitve v obliki tehnologij verižnih blokov zapisov (angl. »blockchain«), digitalnih dvojčkov, naprav za obogateno resničnost in super računalnikov – nekatera podjetja so še v eksperimentalni fazi spoznavanja novih pristopov, druga pa uporabo digitalnih inovacij že monetizirajo.
Kljub veličastnosti potencialov digitalnih tehnologij pa se nekatera podjetja lotevajo poslovne digitalne transformacije zaradi kratkoročnih motivov, ki jim ne zagotavljajo trajnostne stabilnosti in rasti, pri čemer gredo bolj v smer informatizacije poslovanja in nakupa tehnološke opreme namesto digitalizacije v pravem pomenu. Ogromen delež podjetij je tudi zelo previdnih in raje zgolj čaka – tudi zato, ker jim digitalna preobrazba pomeni preveč abstrakten izziv, motnjo v njihovem linearnem dojemanju razvoja oziroma kislo jabolko, v katero morajo ugrizniti, s čimer bi si zagotovila trajnostno stabilnost poslovanja kot odgovor na krize, ciklična nihanja ali posledice zapiranja gospodarstev zaradi pandemij tipa COVID-19.
Proces transformacije podjetja
S horizontalno integracijo bomo počeli STVARI PRAVILNO, z vertikalno integracijo bomo počeli PRAVE STVARI.
Po ekonomski krizi leta 2008 se je zahodni svet odločil sistematično razvijati gospodarske potenciale na temeljih digitalne ekonomije. Namen je bila vrnitev izvora vrednosti nazaj v države, ki s ceno človeškega kapitala v proizvodnji niso mogle več konkurirati preostalemu svetu. Obrat v digitalno ekonomijo se je pričel zaradi trendov digitalizacije življenja in s tem napredovane digitalne zrelosti kupcev kot primarnih prejemnikov vrednosti. Temu sledi digitalna transformacija gospodarstev z metodami, ki jih je McKinsey Global Institute (2012) razdelil v:
- Kiber-fizični proizvodni sistemi. Podjetja horizontalno integrirajo svojo proizvodnjo z uvedbo tehnologij: Internet stvari (IoT), senzorike, avtomatike, robotike in povezljivosti. S tem je proizvodni proces integriran od povpraševanja, logistike, skladišča, proizvodnje do logistike in poprodajne podpore tako navznoter kot tudi navzven z dobavitelji, kupci, tehnološkimi partnerji in kooperanti.
- Vertikalna integracija. Proizvodne, tehnološke, komercialne in poslovodne aktivnosti so medsebojno povezane in zasledujejo skupne kriterije uspeha in učinkovitosti. Rutinske odločitve so avtomatizirane, kompleksnejši poslovni izzivi pa so celovito podprti s podatki za kompleksnejše odločitve. Z intenzivnejšim sodelovanjem med različnimi področji poslovanja se stopnjuje kreativnost, razvija se inovativnost in posledično novi produkti, poslovni modeli, celovita izkušnja kupcev, vključno z napredno personalizacijo. Zagotovljena je kibernetska varnost po vseh ravneh poslovanja.
- Digitalne kompetence in kultura organizacije. Za uspešno digitalno poslovno transformacijo je predpogoj pripravljenost zaposlenih na sprejemanje sprememb in izzivov digitalnosti. Transformacija s seboj prinaša predpogoj v poenotenju digitalni kulturi celotne organizacije. Digitalna pismenost je za implementacijo digitalne poslovne transformacije pogoj, vendar je celo bolj kot zatečeno znanje pomembna pripravljenost zaposlenih na učenje novih znanj, kompetenc in sodelovanje v agilnih delovnih procesih (“growth mindset”). Oblikujejo se digitalna delovna mesta, ki postajajo hibrid med človekom in digitalnimi rešitvami.
Pametna tovarna in Pametno storitveno podjetje
Proizvodnja podjetja se z digitalno preobrazbo spreminjajo v Pametne tovarne, ki imajo digitalno urejene proizvodne in podporne procese, s čimer je njihovo poslovanje horizontalno integrirano kar vodi do optimizacije stroškov, zmanjšanja potreb po prevelikih zalogah, časovnih izgub in povečuje produktivnost strojev in človeškega kapitala. Učinki četrte industrijske revolucija pa niso rezervirani zgolj za proizvodna podjetja.
Storitvena podjetja in organizacije imajo pri poslovni digitalni preobrazi celo nekaj prednosti pred proizvodnimi podjetji zaradi svoje nižje kapitalske intenzivnosti (ceni) digitalnega preobražanja. Večji delež svojega časa lahko namenijo digitalizaciji delovnih mest, agilnim odnosom in krepitvi digitalne kulture, inovativnosti, razvoju novih poslovnih modelov ter celovitem izboljševanju izkušnje strank. Z interdisciplinarnimi partnerstvi uvajajo storitvena podjetja v svojo dejavnost tudi dosežke Industrije 4.0: Amazon (prevoz izdelkov z droni), Domino Pizza (samo-vozeči dostavni avtomobili), pametni avtonomni roboti za čiščenje, arhitekturni biroji z uporabo obogatene resničnosti (angl. »augmented reality«) v realnem času za boljše definiranje zahtev končnih kupcev in podobno.
Tudi v storitveni panogi se podjetja digitalizirajo z uporabo podatkovne integracije in naprednih obdelav podatkov (ML, AI) z dodano vrednostjo za kupca in poslovanje. Digitalizacija procesov podpre hkrati podatkovni in dokumentni tok ter avtomatizira rutinska opravila, s čimer osvobodi človeški kapital za soočanje s poslovno kritičnimi izzivi. Zaposleni igrajo v digitalno zrelih organizacijah ključno vlogo, zato je na digitalnem delovnem mestu pomembna rast njihovih strokovnih tehnoloških in ne-tehnoloških kompetenc. Zgolj opolnomočeni zaposleni bodo ponotranjili občutek soustvarjanja z osebno odgovornostjo pri svojem delu in kreativno sodelovali v poslovnih procesih, razvoju digitalnih produktov in novih digitalnih poslovnih modelov. Od njihove zavzetosti na eni strani oziroma upiranju spremembam na drugi strani bo močno odvisen končni izid poslovne digitalne transformacije.
Nadgradnja ali zamenjava IKT sistemov?
Odgovornost za odločitev, ali je obstoječa IKT rešitev primerna oziroma je potrebno iskati ustreznejše sodobne digitalne rešitve, je prepuščena vodstvom podjetij. Torej odločevalcem z multi-disciplinarnimi znanji, ki se morajo vključiti digitalno strategijo kot sestavni gradnik poslovne strategije podjetij. Od takšnih strateških premislekov bo odvisen srednjeročni razvoj njihove konkurenčnosti v digitalni ekonomiji, lojalnost obstoječih in atraktivnost za pridobivanje strank ter optimizacija stroškov poslovanja skozi digitalno organiziranje relacij do notranjih in zunanjih deležnikov.
Ali je izbrani IKT ponudnik ustrezen za sodelovanje digitalni preobrazbi?
Glavno tveganje obstoječih IKT rešitev v podjetjih iz vprašanja, ali so obstoječe IKT rešitve sposobne podpreti horizontalno integracijo, vključno s podatkovno povezljivostjo s kupci, dobavitelji in partnerji ter vertikalno integracijo, ki terja povezljivost z različnimi odločevalskimi, poslovodnimi, nadzornimi sistemi in napredno obdelavo podatkov (AI, MKL). Veliko o ustreznosti IKT rešitve pove že kratka analiza njenega ponudnika. »Ali lahko ponudnik IKT rešitev deluje tudi kot partner pri digitalni transformaciji?« izvemo s preverbo nekaj njihovih bistvenih lastnosti:
- IKT ponudnik nima težav z operativnim delovanjem in vzpostavljanjem rešitev, ki jih je ponujal do sedaj.
- IKT ponudnik ni zgolj dobavitelj tehnoloških naprav in programskih rešitev, pač pa izkazuje pripravljenost za spremembe in nenehno izboljševanje izkušnje svojih strank.
- IKT ponudnik ima zase izdelano digitalno poslovno strategijo, ki jo progresivno promovira med svojimi zaposlenimi, do svojih strank in poslovnih partnerjev.
- IKT ponudnik vključuje zainteresirane stranke v preizkušanje (kontroliran proces eksperimentiranja) digitalno naprednih prototipov produktov, idej in rešitev, ki so zmožni podpreti nove digitalne poslovne modele, izboljšati izkušnjo končnih kupcev ter digitalizirati delovna mesta za boljšo izkušnjo zaposlenih (EX, angl. »employee experience«).
- IKT ponudnik ima znanja ter raziskuje učinkovite načine, s katerimi bi strankam pomagal do učinkovite digitalne transformacije.
Ponudniki IKT rešitev imajo pri digitalni transformaciji svojih strank bistveno vlogo in nalogo. Nenehno gašenje požarov, neprimerna izvedba projektov, osredotočenost na kratkoročne dobičke ter odtujen odnos do svojih naročnikov so znaki neustreznosti partnerja, od katerega bo naročnik IKT rešitve odvisen pri svojem poslovnem digitalnem preboju in srednjeročnem preživetju.
V kolikor IKT ponudnik kljub obilici teoretičnega znanja o poslovni in digitalni transformaciji nima prave vizije in akcijskega načrta za podporo naročniku, bo tak ponudnik bolj “sidro” kot “jadro” na poti do digitalne konkurenčnosti.
Za učinkovito digitalno preobrazbo svojih naročnikov se morajo IKT ponudniki specializirati v grizenje v velikih kislih jabolk, vključno z izvrstnim vsebinskim poznavanjem področij poslovanja naročnikov, da bo transformacija potekala brez nepotrebnih turbulenc, izhajajočih iz njihovih omejevalnih prepričanj, tehnologij in sposobnosti razumevanja digitalno podprtega ustvarjanja vrednosti za kupce .
