V središču digitalne transformacije podjetja je še vedno človek. Inovativnost in kreativnost še kmalu ne bosta nadomeščeni z digitalnimi procesi. Od človeka zavisi razvoj produkta, trženjska strategija, stik s kupci in nenazadnje profit, na katerega ima velik vpliv tudi strošek plač zaposlenih. Z digitalno transformacijo bodo podjetja uvedla Pametna delovna mesta in povečala produktivnost zaposlenih, njihovo učinkovitost, izkušnjo na delovnem mestu (EX, anlg. Employee eXperience), zmanjšala potrebo po človeškem faktorju pri rutinskih opravilih ter nenazadnje optimirala strošek dela.

Je COVID-19 resnično “digitaliziral” delovna mesta?

Epidemija korona virusa je vzpodbudila prisilno digitalno preobrazbo delovnih mest. Zaposleni so s pomočjo digitalne tehnologije ohranili stik in nadaljevali z delovnim procesom. V resnici pa se ni veliko spremenilo: podjetja so ohranila enako hierarhično strukturo, oddelčni silosi so se celo okrepili (manj druženj ob kavomatu, skupnih malic, spontanih brainstormingov), informacije so se bolj centralizirale okoli vodilnih (zaživeli so strogi zvezdnati komunikacijski modeli) in s tem tudi odgovornosti. Koronakriza je predvsem pospešila uvedbo digitalnih orodij za delo na daljavo (MS Teams, Zoom, Google Meet, ipd.) in ker spremembe niso bile strateška planirana odločitev so delovna mesta ostala na nizki ravni digitaliziranosti. Korak nazaj pa je korona povzorčila v zabrisanju mej med službenim in delovnim časom, kar je med drugim tudi eden od razlogov, zakaj si večina zaposlenih želi nazaj v službene prostore.

Digitalizacija zaradi epidemije je zgolj spontan refleks.

Prave digitalne transofmacije se pričnejo zaradi priložnosti za izboljšanje vrednosti za kupce, zaposlene, okolje in družbeno odgovornost podjetij in organizacij. Izhajajo iz tehtnega premisleka o novem poslanstvu in viziji podjetja, ki temelji na uporabi digitalnih tehnologij in uvedbi digitalne vitkosti poslovanja. Digitalna delovna mesta so gradnik digitalne transformacije med katere štejemo tudi:

  • izkušnja kupca
  • podatkovna strategija
  • digitalna kultura
  • kibernetska varnost
  • digitalni poslovni modeli
  • digitalno vitko poslovanje, Industrija 4.0

Digitalizacija delovnih mest v storitvenih podjetjih in organizacijah

Podjetja, ki svojo verigo vrednosti temeljijo na storitvah imajo pri digitalizacijo pred proizvodnimi podjetji celo prednost. Ker nimajo potrebe po veliki kapitalski intenzivnosti delovnega procesa, pri tem privarčujejo, a se za razliko od proizvodnih podjetij spopadajo z veliko bolj edinstvenimi in ne-kategoričnimi problemi. Digitalna transformacija storitvenih podjetij temelji v veliki meri na digitalizaciji delovnih mest.

Primer digitalizacije delovnih mest: Pricing oddelek

Izhodiščno stanje Pricing funkcije podjeta: oddelek zaposluje 5 cenovnih specialistov in 1 vodjo. Odgovorni so za ustrezno postavljanje cen digitalnih produktov, ki jih prodajajo prek spletne platforme podjetja. Podjetje sestavljajo še oddelki digitalni marketing, IT, razvoj poslovanja in operativa. Dejansko pa je Pricing oddelek odgovoren za profitabilnost in likvidnost poslovanja celotnega podjetja. Pricing specialisti uporabljajo pri svojem delu spletni brskalnik za preverjanje cen konkurentov in MS Excel za simuliranje končnega izida po različnih trgih.

Koncipiranje novih cenovnih taktik in dnevno usklajevanje dela brez podatkovne podlage ni učinkovito in temelji na ugibanju

Vsako jutro imajo zjutraj dnevno uskladitev (angl. daily oz. briefing) in ugotavljajo, da imajo vedno manj manevrskega prostora, saj jih konkurenca zasleduje pri vsem, kar naredijo in jih izpodriva zgolj za nekaj centov maržne razlike. Nato naredijo nekaj taktičnih sprememb svojih cen ter gredo skupaj na malico (kosilo) v bližnjo restavracijo, kjer svoj boj s konkurenco še nekoliko dramatizirajo in ne iščejo racionalnih rešitev. Konkurenca je močna, zato vsak agent opravi dnevno do 15 sprememb cen produktov po trgih v svoji domeni. Vodja oddelka ocenjuje, da bodo bolj uspešni, v kolikor bodo zmogli narediti več dnevnih prilagoditev cen. Oddelek predlaga direktorju (CEO podjetja) zaposlitev novih pricing agentov, da se bodo lažje kosali z globalno konkurenco in bodo uspešni v daljših obdobjih držati podjetje v profitabilnosti.

Digitalizacija delovnih mest v Pricing oddelku: direktor razume neurejenost pricing področja podjetja. Razume tudi, od kod izvira pritisk po dodatnih zaposlenih v oddelku in posledična nervoza. Zaradi kroničnega trenda izgubljanja profitabilnosti sluti, da linarni pristop k rešitvi problema (povečevanje števila zaposlenih), ki ga predlagajo izkušeni operativci, verjetno ne bo prava smer. Po posvetovanju se odloči za revolucionaren pristop, ki ga zaposleni sprva ne razumejo in aktivno izvajajo odpor. Nova strategija je uvedba strojnega učenja (ML, angl. Machine Learning) za izvajanje učinkovitega cenovnega prilagajanja, ki v svojem algoritmu povečuje profitabilnost in ima kapaciteto minutnega prilagajanja cen v primerjavi z dinamičnimi cenami konkurence. Zaposlenim je novi način ustrezno predstavljen z višjim ciljem trajne profitabilnosti podjetja in s potrebo njihovega sodelovanja pri izdelavi prototipa in nadzorovanega uvajanja v poslovanje. Novi ML proces uvedejo na 3 izbranih testnih trgih in po 3 tednih so vsi trgi stalno v zelenem. Strojno določanje cen razširajajo po ostalih trgih. Novi proces primerjajo s samovozečim avtobusom, kjer ima voznik v vsakem primeru prevzeti volan v svoje roke. Zaposleni svoj čas vedno bolj usmerjajo v brainstorming o novih možnostih, dodatnih produktih, razlikovalnih prednostih pred konkurenco in vsebinske debate z ostalimi oddelki (razvoj, Produkt, digitalni marketing) ter razvoj uporabnih vizualizacij podaktov v BI za odkrivanje vzorcev in vedenj trga. Delovni proces postane agilen, zaposleni prevzemajo vsebinsko poglobljene cilje, pričnejo z agilnim kanbanom in interno postanejo pionirji vitkega poslovanja podjetja.

Digitalizacija delovnih mest v proizvodnji in Pametni tovarni

Obstoječi izzivi industrijskih podjetij so digitalizacija proizvodnje (produktivnost strojev in človeškega faktorja!), boljša izkušnja kupcev in zagon procesov interne inovativnosti, kar bo tovarniško halo spremenilo v poligon za nenehne optimizacije. Špica industrije se že spogleduje z ML in AI procesi, samo-zavednimi stroji in roboti, pametno logistiko, 3D skladiščnimi sistemi in vključenost v digitalne proizvodne ekosisteme Pametne tovarne.

Obstoječe stanje proizvodnje: v tipični pred-digitalni proizvodnji gre za družinsko podjetje, ki si je uspelo pridobiti nekaj kupcev, od katerega je vsaj en strateški. Naročila pridobivajo prek telefona, e-maila ali naročnikovih portalov za naročanje.

Delovno mesto je vezano na stroj in stroj je vezan na delovno mesto.

Zaposleni v proizvodnji ne vodijo delovnega časa, ni registracije prihodov in odhodov na delo, delovni nalogi potujejo iz pisarne tehnologa ali inženiringa v papirni obliki do vodje proizvodnje, ki nato planira in razporedi delo. Material in orodje zaposleni v proizvodnjo prevzemajo brez urejene evidence. Poslovodstvo izvaja pregled nad proizvodnjo z obhodom proizvodne linije, ad-hoc poizvedovanji in nenehnim usklajevanjem dela. Poslovno relevatni podatki se izračunajo mesečno v računovodskem oddelku. Izpadi proizvodnje, storojelomi in čakanja še dodatno poslabšujejo izkušnjo zaposlenih v proizvodnji (EX).

Digitalizacija delovnih mest Pametne tovarne: pogoj za vzpostavitev digitalnih delovnih mest v proizvodnji je digitalizacija proizvodnih procesov ter povezava strojev po proizvodni liniji v digitalni ekosistem: MES (angl. Manufacturing execution system) Industrije 4.0. Digitalno delovno mesto je transparentno in v realnem času vključeno v proizvodni proces z metodami digitalne tehnologije:

  • interaktivni uporabniški vmesnik: vodenje delovnega naloga, evidenca delovnega časa, plan proizvodnje, priprava stroja na obdelavo vhodnega materiala, povezljivost z ostalimi delovnimi mesti.
  • digitalni dvojček: interaktivna vizualizacija in nadzor proizvodne linije ali posameznih strojev z možnostjo simulacijskih izračunov za scenarije, ki jih predvidi zaposleni strokovnjak.
  • spremljanje KPI-jev proizvodnje in učinkovitosti delovnega mesta, obveščanje o možnih zastojih (proaktivne notifikacije).
  • robotizacija in avtomatizacija rutinskih opravil (pranje izdelkov, izpiranje, prenašanje materiala).

Napake so krivda procesa, ne delavca.

Z digitalizacijo proizvodnje in delovnih mest raste učinkovitost dela in izboljšuje se izkušnja kupca (CX, angl. Customer eXperience). Zaposleni imajo nadzor nad vsemi procesi, njiuhova lokacija pa ni nujno ob stroju, zato se optimizirajo tudi izgube zaradi odvečnega gibanja ob proizvodnji liniji, izmet in kala, med zaposlenimi se razvije digitalna kultura in agilnost v sodelovanju. Rast motivacije in vključenosti zaposlenih v digitalno podprto verigo vrednosti se odrazi v kvaliteti, konkrenčnosti podjetja in večji vrednost za kupce.

Naloga za IKT ali HR službo?

Digitalizacija ni silosni projekt, ki bi bil prepuščen zgolj na en oddelek, temveč je organizacijski projekt na vseh ravneh poslovanja. Ker gre primarno za opolnomočenje zaposlenih z odrešitvijo od rutinskih opravil, je glavni namen povečanje produktivnosti in učinkovitosti zaposlenih. Direktorji (CEO) in poslovodstva morajo že od začetka prevzeti odgovornost za digitalno transformacijske projekte v povezavi s kadri. Z vpeljavo digitalne kulture (načini, kako zaposleni na digitalnih delovnih mestih medsebojno komunicirajo), novih tehnologij, poslovnih modelov in z razvojem inovativnih produktov.

Digitalne kompetence zaposlenih

Obvladanje IT tehnologije, katere vmesnik je povrh tega še uporabniku prijazen pri zaposlenih na digitalnih delovnih mestih ni več v ospredju. Trajnost učinkov digitalne preobrazbe lahko zagotovijo zgolj kompetentni zaposleni, ki v medsebojnem sodelovanju tvorijo digitalno kulturo in ustvarjajo vrednost do kupca. Digitalne veščine, ki so potrebne na digitalnem delovnem mestu so:

  • Izkušnja kupca, partnerjev in dobaviteljev
  • Poznavanje podatkovnih baz, povezav, modelov in sodelovanje pri ustvarjanju podatkovne strategije
  • Razvoj digitalnih poslovnih modelov
  • Razvoj inovativnih pametnih izdelkov in storitev
  • Kompetence digitalne kibernetske varnosti
  • Sposobnost upravljanja pametnih strojev in razumevanje Industrije 4.0

Published by mag. Primož Frelih, PMP

slovenski opis