Naraščajoča zrelost digitalnosti družbe in trga se prenaša tudi v proizvodna podjetja. Z digitalizacijo se tradicionalna predelovalna podjetja preobražajo v Pametne tovarne, ki temeljijo na povezanosti kupca, partnerjev, delovnih mest v proizvodnji, pametnih strojev, podpornih procesov in poslovodstva. Digitalna transformacija proizvodnih podjetij se bo s strateškim pristopom nenehnih majhnih korakov razvijala veliko bolj organsko in skladno s poslovanjem. Spoznajmo zdrave temelje digitalizacije proizvodnega podjetja, ki so se izkazali za potreben dejavnik uspeha v praksi proizvodnih podjetij.

Definicija digitalne transformacije: proces vpeljave digitalnih tehnologij za ustvarjanje novih – ali spreminjanje obstoječih – poslovnih procesov, kulture in izkušenj strank, da bi zadostili spreminjajočim se zahtevam poslovanja in trga.

Razpis za nepovratna sredstva za digitalno transformacijo storitvenih podjetij

Digitalno transformacijo industrijskih podjetij podpirata Evropska unija ter Republika Slovenija z nepovratnimi sredstvi. S sredstvi lahko podjetje zagotovi financiranje:

  • krepitve digitalnih kompetenc (vavčerji)
  • ureditve in uvedbe digitalnega marketinga
  • digitalne strategije

Eden od takšnih razpisov je P4D razpis za digitalno transformacijo, ki ga razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Digitalna transformacija proizvodnih podjetij bo slovensko industrijo postavilo v konkurenčen položaj in združljivo z zahtevami poslovnih partnerjev in kupcev.

Prijava na razpis za digitalno transformacijo pri Podjetniškem skladu Slovenije je primerna tudi za ne-industrijska, storitvena podjetja

Izkušnja kupca v storitvenih podjetjih

Podjetja, ki bodo z digitalno transformacijo dosegla pospešen stik s kupci, bodo pri tem odkrila veliko več uporabnih informacij za razvoj inovativnih produktov in si prilastila edinstvene mikro-nišne tržne segmente.

Končni cilj digitalne transformacije storitvenih podjetij mora biti: postati DIGITALNA PLATFORMA.

Proizvodna podjetja so tradicionalno vpeta v verigo vrednosti do kupca kot podizvajalec oziroma predelovalni vmesni člen. Tipično dobijo od večjega industrijskega odjemalca (npr. avtomobilska industrija) naročilo za oplemenitenje pol-izdelkov, kar izvedejo in pošljejo nazaj k naročniku. Kdo je končni kupec ali uporabnik pogosto ni znano in kvaliteto svojega dela izmerijo z merilno napravo pred odpremo do naročnika.

Proizvodna podjetja se vedno bolj spopadajo z veliko težavo odvisnosti od velikih naročnikov, ki jim uspešno nižajo marže. Digitalna transformacija pomaga podjetjem do prodora na trg končnih kupcev (ali celo uporabnikov) z inovativnimi kanali, izdelki in predvsem razumevanjem potreb kupcev.

Digitalna transformacija prinaša brezpapirno poslovanje

Podatkovna strategija storitvenih podjetij

Digitalna preobrazba je v proizvodnih podjetij proces celovitih sprememb, ki potekajo z vzpostavitvijo področij digitalnosti v podjetju in njihovo nenehno krepitvijo do točke preboja, od katere naprej se transformacija znotraj podjetja nadaljuje s povečano hitrostjo, samoiniciativno. Pametna tovarna funkcionira s povezavami (npr. REST API z Json ali starejši XML oziroma Edifact formati, prek mrežnih protokolov UTP, Wifi, Bluetooth, 5G ali LoRa) v digitalno omrežje partnerjev, kupcev in kreativnih centrov, s katerimi sodeluje pri samostojnem ali skupnem nastopu na trgu prek digitalnih kanalov.

S podatki bo podjetje prešlo iz industrijskega ponudnika v Pametno tovarno, ki temelji na temeljih digitalno-vitkega poslovanja (angl. Digital Lean) in za katero je značilno kompaktno poslovanje s pomočjo podatkovne povezljivosti:

  • horizontalna integracija: od kupčevih potreb do nabave, proizvodnje, pametnih strojev Industrije 4.0, predelave, skladiščenja izdelkov, polizdelkov in zalog do logistike in po-prodajnih storitev
  • vertikalna integracija: spremljanje učinkovitosti proizvodnje v realnem času, povezanost z odločevalskimi sistemi v podjetju in avtomatizacija rutinskih odločitev na celotno podjetje (analogija “pametnim pogodbam” iz sveta kriptovalut).

Podatki postajajo vedno bolj vredni. Tako zunanji podatki o kupcih, novih poslih, projektih in razpisih kot tudi notranji podatki, ki nastajajo znotraj podjetja, vendar se jih tovarne še ne zavedajo: prihranki produktivnosti, kalo, strojelom, odvečne zaloge, predlogi in rešitve zaposlenih, podatki predhodnih podobnih projektov in programov za prenos na stroje – ki so v veliki meri odvisni od proaktivnosti sodelovanja zaposlenih.

Napredna obdelava podatkov

Dodantno rast učinkovitosti ustvarjajo podjetja z uvedbo procesov naprednega obdelovanja podatkov:

  • strojno učenje (kratica ML, angl. Machine learning) se uporablja za brez-človeške aktivnosti in odločitve znotraj posamičnih delovnih področij (npr. ugotavljanje kvalitete vhodnih in izhodnih proizvodov, nenehna optimizacija procesov, zmanjševanje izgub v gibanju, zalogah, času).
  • umetna inteligenca (kratica AI, angl. Artificial intelligence) nastopi pri vertikalni integraciji Pametne tovarne, ker združuje kompleksne informacije iz komercialnega, proizvodnega in inženirskega podatkovnega bazena.

Podatkovna strategija o kupcih in storitvah

S podatkovnimi povezavami podjetje doseže omreženje vseh strojev in digitalizacijo delovnih mest in sistemsko integracijo poslovnih aplikativnih rešitev. Za boljšo vizualizacijo podatkov, ki so pomembni za poslovne, operativne in tehnične odločitve se tudi v proizvodnih podjetjih uveljavljajo BI rešitve z napredno vizualizacijo podatkov, ki poenostavlja razumevanje situacije in simulacijo prihodnjih scenarijev. Predpogoj za podatkovno skladiščenje (DWH, angl. Data WareHouse) je obstoj podatkov (transakcijskih zapisov iz proizvodnje, poslovanja in napovednih podatkov za planiranje proizvodnje, nabave in denarnih tokov). Podatkovna skladišča hranijo podatke iz različnih tipov podatkovnih baz (Oracle, MySql, MS SQL, Postgres ter tudi Excel, XML, CSV in starejših Edifact zapisov) na lokaciji tovarne ali v oblaku, s katerimi so povezani z ETL procesi. Pri procesih občutljivega značaja se podjetja vedno bolj odločajo za hrambo v tehnologiji verižnih blokov (angl. Blockchain), predvsem z namenom izkazati transparentnost, predvidljivost in povečati zaupanje v družbeno odgovornem ravnanju.

Digitalna transformacija delovnih mest in kulture

HR oddelki v tovarnah so pogosto umaknjeni od dodane vrednosti poslovanja, ker ne razpolagajo s podatki o učinkovitosti in izgubah pri proizvodnji ter ne posedujejo potrebnih tehnoloških in odločevalskih kompetenc. Digitalna transformacija industrijskih obratov v Pametne tovarne spremeni pozicijo kadrovske služe iz administrativne podporne enote v funkcijo za opolnomočenje za zaposlenih na digitaliziranih delovnih mestih. Z digitalno transformacijo prihaja do izraza izkušnja zaposlenih na delovnem mestu (EX, angl. Employee eXperience), ker je od tega odvisen njihov prispevek vrednosti za delodajalca.

Orodjarna, delovno mesto industrija
Delovno mesto v proizvodnji, ki ne izkorišča prednosti digitalne transformacije. Prva stopnja digitalne transformacije delovnih mest je informatizacija procesov, ki pa je pogosto preveč samozadostna in osredotočena na silosni paket postopkov, da bi resnično dosegla horizontalno in vertikalno integracijo Pametne tovarne.

Digitalizacija proizvodnega delovnega mesta poteka prek uvedbe tehnoloških rešitev:

  • senzorika, avtomatika in robotizacija
  • navidezna in obogatena resničnost na delovnem mestu
  • digitalni dvojček pametnih strojev in digitalnega delovnega mesta
  • povezljivost z inženiringom, tehnologijo skladiščem, orodjarno in logisitko
  • mobilnost in neodvisnost od fizične lokacije
  • strojno učenje, umetna inteligenca
  • digitalna podpora za oddaljeno delo
  • digitalni delovni nalog

Avtomatizacija izvajanja storitev

Avtomatizacija in robotizacija sta ena glavnih prednosti, ki jih v proizvodni in poslovni procesv vpeljuje digitalna transformacija.

Robot Industrije 4.0 v proizvodnji, krmiljen prek MES sistema

Človeški faktor je skozi digitalno transformacijo predviden v kreativno-inovativni in nadzorstveni poziciji, njegova vloga pri rutinskih aktivnostih pa se zmanjša v prid poslovnim koristim:

  • natančnost – človek ni sposoben meritev v mikronih, pomaga si z merilnimi napravami. Posvetiti bi se moral pripravi ustreznih programov in celovitemu upravljanju kvalitete, natačnost prenese na pametne stroje.
  • pravočasnot – v pozicjii rutinskega izvajalca ustvarja človek časovne izgube. Pametni stroji (roboti) bodo z usklajenim in merjljivim delovanjem odpravili časovne izgube, tudi s pomočjo nenehnega prilagajanja proizvodnih procesov na podlagi algoritmov strojnega učenja.
  • doslednost – obstaja verjetnost, da se bo človek se bo za bolj “pedantnega” ali “pomembnejšega” naročnika bolj potrudil. Ali pa, da bodo izdelki v torek bolj ustrezni kot v sobotni večerni izmeni. Stroj ne dela razlik in hkrati vzdržuje visoko raven kvalitete in učinkovitosti obdelave ne glede na “mehke” dejavnike poslovanja. Človek bo ustreznost proizvodnega procesa meril s KPI parametri in nadziral stalnost kvalitete, produktivnosti in ustvarjanja vrednosti.
  • ponovljivost – za človeka velja po določenih ponovitvah aktivnosti zakon padajočih mejnih donosov. Stroj se ne utrudi (v kolikor je redno servisiran in vzdrževan) in zagotavlja identično ponovljivost obdelav skozi čas.

Razvoj novih poslovnih modelov

Pametni produkti in nove tehnologije, ki so že prisotne pri kupcih in jih je možno podatkovno integrirati v digitalne platforme omogočajo ustvarjanje vrednosti s podporo digitalnih tehnologij. Novi poslovni modeli se uveljavljajo kot alternativa tradicionalnemu naročniško-dobaviteljskemu odnosu do kupcev z veliko prednostjo: cenovno fleksibilnostjo.

Uspešni digitalni poslovni modeli vključujejo vse vidika ponudnika in vse vidika izzivov pri kupcih. Podatkovna povezanost v realnem času vodi do nepretrgane vezi do kupca.

Novi digitalno podprti poslovni modeli so:

  • kreativni – na reševanje starih izzivov gledajo z nove perspektive (npr. plačaj proizvodno linijo po uporabi namesto kupi in inštaliraj).
  • pravični – upoštevajo izkoriščenost izdelka. Eden od primerov je XaaS poslovni model, ki temelji prodaji izdelkov skozi najem namesto prodaje.
  • profitabilni – omogočajo monetizacijo podaktov do raziskovalnih inštitucij, laboratorijev ali celo do konkurence.
  • svetovalni – ponudnik s spremljanjem podatkov o naročnikovih preferencah in vedenju predlaga dodatne in dopolnilne za naročnika koristne storitve. Pomaga si tudi z AI in ML podatkovno-obdelovalnimi procesi, ki opozorijo na tveganja in priložnosti v naročnikovem poslovanju.
  • povezovalni – spodbujajo povezovanje z ostalimi ponudniki in rešitvami pri naročniku.
  • transparentni – omogočajo nadzor nad stanjem, uporabo in potrebno po servisu v realnem času (pametno vzdrževanje).
  • cenejši – ob pravičnem obračunu po porabi podjetjem ni potrebno izvajati CAPEX investicij, lastništvo ostane pri ponudniku, ki obračunava OPEX redne stroške-
  • fleksibilni – z manjšo uporabo bo manjši tusi strošek, ki ustreza obdobjem manjše proizvodnje (npr. obdobje nizke sezone, epidemije, ipd.)

Kibernetska varnost digitalnih storitvenih platform

Pametna tovarna ima zaščitene podatke in sisteme pred nepooblaščenim dostopom. Ker je digitalno podprto podjetje občutljivo na varnostne incidente do mere, da lahko preneha s poslovanjem, je poudarjen pomen kibernetske varnosti. zaupni podatki se delijo na podatke o tehnologiji, proizvodnji in produktih, administrativnem poslovanju ter podatke o kupcih, ki so podvrženi GDPR uredbi Evropske unije.

Zaželeno je, da podjetje vsak kvartal izvede

  • stress teste obremenitve na ključnih točkah sistema
  • avtomatiziran penetracijski test (pen test)
  • ročni pregled varnostne zaščitenosti
  • restavriranje vseh varnostnih kopij aplikacij in podatkovnih baz
  • pregled sistema varnostnega napajanja in pomožnega napajanja (UPS, agregat)
  • pregled fizične ranljivosti lokacije s socialnim inženiringom (etični hacking)

Zaradi neodvisnosti je priporočeno, da podjetje zamenja izvajalca varnostnega testiranja vsakih 6 mesecev.

Industrija 4.0 za storitveno panogo?

Stroji, ki so pripravljeni na Industrijo 4.0 oziroma funkcioniranje v Pametni tovarni (proizvodnji) se od klasičnih strojev razlikujejo:

  • mrežna podatkovna povezanost v proizvodno-poslovni sistem podjetja
  • javljanje okvar, zastojev in strojeloma
  • samodejno prilagajanje nastavitev (odzivno merjenje in korekcije nastavitev stroja v realnem času)
  • stroji postajajo IoT (angl. Internet of Things) naprave, ki procesirajo del podatkov že na svojem viru ali sodelujejo z ostalimi stroji in delovnimi mesti za optimizacijo produktivnosti.

Digitalna delovna mesta

Za razliko od tradicionalnih inženirskih pristopov ima Pametna tovarna sposobnost vizualizacija in simulacije produktov, ki jih proizvaja, z digitalnimi dvojčki. Prototipiranja in draga dolgotrajna testiranja produktov opravijo podjetja pred uporabniškega vmesnika ter po optimizaciji končnega programa izdelek prenesejo v proizvodnjo.

Digitalni dvojčki se uporabljajo za:

  • razvoj izdelkov
  • vzdrževanje izdelkov na daljavo
  • simualcije izdelkov pod različnimi fizikalnimi obremenitvami
  • nadzor delovanja digitalno oplemenitenih proizvodov
  • vizualizacijo in optimizacijo proizvodnje in proizvodnih linij

DIGITAL LEAN – Digitalno vitko storitveno podjetje

Nekatera podjetja so že pred digitalno transformacijo razvila procese vitkega poslovanja po zgledu japonskih podjetij v 20. stoletju. Področja, ki so za poslovanje slehrnega proizvodnega podjetja problematična so predvsem izgube:

Pametna tovarna razpolaga z viri racionalno in nenehno išče metode dodatnih izboljšav ter poenostavljanja izkušnje zaposlenih na delovnem mestu. S tem podjetje krepi svojo ponudbo vrednosti tudi do kupca, ki prejme proizvode boljše kvalitete, brez zamud in dodatnega koordiniranja z vpletenimi proizvodnimi partnerji.

Digitalna izvedba agilne izvedbe nenehnih izboljšav z virtualno kanban tablo

Proces nenehnih izboljšav se izvaja v Pametni tovarni brez večjega poseganja človeškega faktora s procesi odkrivanja ozkih grl (strojno učenje) ter samostojnim odločanjem in reinženiringom procesov v realnem času (umetna inteligenca). Poseben poudarek daje digitalna transformacija zmanjševanju in obvladovanju vplivov na okolje ter energetski učinkovitosti.

Vpliv Pametne tovarne na okolje

Industrija 4.0 je izvedla premik od rokodelskih izzivov k posvečanju v digitalne rešitve. Stroji so opermljeni s senzorji, podatki in poslovne rešitev upoštevajo tudi vpliv proizvodnje in poslovanja Pametne tovarne na okolje.

Odpadki so v Pametni tovarni vir vrednosti ter pomemben faktor pri poslovnih odločitvah, ki upoštevajo tudi strošek in škodo, ki jo proizvodnja potencialno ustvarja v okolju.

Vpliva na okolje se meri v izpustih (npr. Co2 in nevarnih plinov), odpadnih vodah in emulziji (tekočinah, ki jih je potrebno varno shranjevati in odstranjevati) in nenazadnje v evrih. Digitalna transformacija vključi okoljske parametre in energetsko učinkovitost v nabor odločevalskih podatkov, ko se podjetja odločajo za spremembe poslovnih procesov, nove produkte in širitev proizvodnih kapacitet ter poslovnih prostorov.

Stroški digitalne transformacije poslovanja

Pri digitalni transformaciji ni strošek investicije zgolj denar. Velik vnos v transformacijo je strateška osredotočenost in naravnanost zaposlenih na soočanje na spremembe. Slednje bo služilo kot olje v motor digitalnega prenavljanja poslovanja tovarne. Investicija, potrebna za digitalno transformacijo proizvodnega podjetja je sestavljena iz:

  • nakup pametnih strojev Industrije 4.0
  • nakup dodatnih senzorjev
  • nakup elektirčni in podatkovnih kablov ter mrežnih adapterjev
  • nakup programske opreme (MES, SEM)
  • programerske rešitve za povezljvost (integracijo) med sistemi v proizvodnji in ERP, CRM ter skladišč in logistike
  • svetovalne storitve za tehnološko digitalno transformacijo
  • krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih
  • izvedba izboraževalnih delavnic za nove tehnološke in poslovne cilje
  • izdelava digitalne strategije za digitalno transformacijo
  • izdelava akcijskega načrta, finančnega plana, stroškovnika
  • stroški priprave razpisne dokumentacije za prijavo na razpis za nepovratna sredstva in subvencijo pri digitalni transformaciji proizvodnje in poslovanja

Koristi digitalne transformacije pričnejo podjetja realizirati v približno letu po začetku izvedbe svojih digitalnih iniciativ v proizvodnji, poslovodstvu, kadrih in inovativnosti:

  • prodaja novih pametnih proizvodov končnim kupcem in uporabnikom
  • odpiranje novih trgov
  • več naročil zaradi podatkovne integriranosti s partnerji
  • prihranki energije in uporabne materialov
  • večja tržna vrednost podjetja za potencialne investitorje
  • boljši ugled pri kupcih
  • poznavanje nakupnih navad za bolj frekventno prodajo
  • večja prodaja zaradi digitalnega marketinga

Published by mag. Primož Frelih, PMP

slovenski opis